Učitelji se vedno znova srečujemo z vprašanjem, kako učence motivirati za učenje in ponavljanje snovi izven rednih ur pouka. Pri slovenščini je ponavljanje in utrjevanje različnih slovničnih pravil in struktur po navadi vezano na učne liste z vajami, kar učence v poplavi različnih delovnih zvezkov in učnih listov velikokrat odbije in ne motivira za domače delo. Učitelji slovenščine smo se odločili, da bomo ure slovenščine popestrili z različnimi drugačnimi nalogami, s čimer bomo skušali motivirati učence. Učenci bodo tako v letošnjem letu na čim bolj ustvarjalen način pripravili predstavitve različnih poglavij iz slovnice in zgodovine jezika. Sami si bodo izbrali, ali bodo snov predstavili skozi zgodbo, skeče, pesmi, filme, družabne igre ipd. Pri tem bodo izbrali medij, ki je njim najbližje – vizualni, avditivni ali kinestetični. Predvidevamo, da bodo take naloge omogočile, da si bodo učenci skozi izkustveno učenje hitreje zapomnili podatke in svoje znanje tudi dalj časa ohranili v spominu. Tudi pri urah književnosti bomo učence motivirali z različnimi nalogami, v pouk bomo vključevali elemente gledališke pedagogike, gledališke improvizacije in čuječnosti, saj vse te tehnike spodbujajo sodelovanje, sproščenost in igrivost, koristijo nam pri učenju in pomnjenju, pri povečanju socialne občutljivosti, kot priprava na javno nastopanje … Na spodnjih povezavah si lahko ogledate nekaj predstavitev oz. utrinkov iz predstavitev, ki so nastali v letošnjem šolskem letu.

Učitelji slovenščine

Slovenščina in likovna umetnost Tokrat smo v 9. razredu združili slovenščino z likovno umetnostjo. Ob obravnavi besedilne vrste, opisa in oznake osebe, so učenci glede na sošolčev opis portreta, ki ga je naslikal znan umetnik, risali portret. Učenec, ki je risal, originalne slike ni videl, ampak je risal le na podlagi besednega opisa, ki ga je slišal. Učenci so tako utrjevali, kako čim natančneje opisati neko osebo (zunanjost, način življenja) na podlagi slike ter ugotavljali, ali se da le na podlagi slike osebo tudi označiti (značajske lastnosti osebe). Hkrati so spoznavali tudi dela svetovno znanih umetnikov, Moneta, Dalija, Van Gogha …

TEZEJEV BOJ Z MINOTAVROM – ZAMRZNJENE SLIKE

Umetnostna besedila v razredu lahko obnavljamo na različne načine – učenci pišejo strnjene ali podrobne obnove, tvorijo ustno obnovo, tako da vsak učenec pove eno poved, zgodbo ilustrirajo ali ustvarimo strip, delo dramatiziramo … Tokrat pa so učenci 7. b in 7. c bajko Tezejev boj z Minotavrom prikazali z elementi gledališke pedagogike, in sicer z zamrznjenimi slikami. Uživali so vsi – tako učenci, ki so bili tisti trenutek v zamrznjeni sliki, kot tisti, ki so ugotavljali, kateri prizor bajke prikazujejo njihovi sošolci.

ZGODBE O PREŠERNU – DOMAČE BRANJE

Osmošolci so tokrat za domače branje prebrali knjigo Zgodbe o Francetu Prešernu. Po prebrani knjigi so se lotili izdelave nalog, s katerimi so kasneje pri pouku utrjevali znanje o Prešernu na malce drugačen način. Vsak učenec se je Prešerna lotil na sebi ljub način in pri tem upošteval, v čem je dober in kaj je tisto, kar ga zanima. Dokazali so, da znajo biti zelo ustvarjalni in inovativni. Sami so tako izdelali križanko, družabne igre po vzoru iger Cluedo in Activity, leseno sestavljanko, sestavili kviz Milijonar in interaktivni kviz na tabličnem računalniku. Že s samim izdelovanjem nalog, kasneje pa še z igranjem v razredu, so tako osvojili in utrdili znanje o življenju in delu Franceta Prešerna.

Arhiv:

• šolsko leto 2016/17
• šolsko leto 2017/18
• šolsko leto 2018/19